Združenje kabelskih operaterjev Slovenije

Začetki kabelskih komunikacij v Sloveniji segajo v pozna osemdeseta leta, ko so večinoma posamezni “kabelski in satelitski navdušenci” pričeli z gradnjo CATV omrežij. V Jugoslaviji so se prvi kabelski sistemi za široko uporabo pojavili že leta 1983, in sicer v okviru priprav na zimske olimpijske igre 1984 v Sarajevu. Takratni sistemi so imeli nalogo zgolj prenašati sliko, ton ali dva informacijska kanala do uporabnika, skupaj do osem kanalov .

Takoj po prvih CATV omrežjih pa so začeli na veliko graditi te sisteme predvsem v gosto naseljenih mestih. Glavni spodbujevalec gradnje je bil vsekakor možnost sprejema množice tujih satelitskih programov, ponekod pa dejstvo, da so slabo sprejemali zemeljske, predvsem domače programe. Pri načrtovanju CATV omrežij so investitorji razmišljali tudi o internem informacijskem kanalu.

V tem pionirskem času izgradnje CATV omrežij pri nas nihče ni poglobljeno razmišljal o komercialni uporabi sistema in o tem, da bi le-ta lahko živel od svoje lastne funkcije, kar je še kako pomembno pri vzdrževanju ter obnavljanju in nadgradnji sistema.

Ena glavnih značilnosti razvoja CATV omrežij v Sloveniji je bila stihijska in občasno tudi nestrokovna izgradnja le-teh. Večina CATV omrežij je nastala z zbiranjem sredstev zainteresiranih krajanov. Ljudje so bili neučakani in so hoteli več in hitreje. Pogosto so neobveščenost, na katero je stroka vselej opozarjala, zlorabljali zaslužkarji in diletanti, kar se kaže v tem, da je precej slovenskih CATV omrežij tehnično neustreznih, in to predvsem z vidika nadaljnjega razvoja. Prišlo pa je tudi do ugotovitve, da sama komercializacija satelitskih programov in reklame ni dovolj. Ponudba je sicer bila vedno bolj pestra in večja, vendar pa tudi konkurenca. Izljučno z reklamami ni bilo moč več “živeti”. Ljudje so postali vedno bolj zahtevni in izbirčni.

Ko so se v Mariboru in v Selnici proti koncu sedemdesetih let zagnanci oprijeli gradnje CATV omrežij, je bilo to nedvomno hvalevredno dejanje s pomembnim demokratičnim nabojem, ki je pomagalo večati slovenski informacijski naskok. V Rušah je leta 1985 tako približno 3.000 gospodinjstev lahko spremljalo programe: SLO 1,2, HTV 1, ORF 1, 2, SAT 1, RTL, Filmnet, Pro 7, Tele 5, Premiere, Sky 1, Sky movies, Screensport, Super Channel. Kabelska televizija je doživela rojstvo leta 1986 v Ptuju (4.200 gospodinjstev) in v kasnejših letih tudi v sami štajerski prestolnici.

Ljubljanski kabelski naročniki so satelitske TV-programe spremljali nekoliko kasneje. Eden prvih kabelskih sistemov v Ljubljani je bil t.i. “multi point sistem” (mikrovalovne zveze) in sicer v naselju Murgle. Takrat so krajani Murgel od podjetja Meglič Telekoma zahtevali praktično nemogoče in sicer: oba avstrijska TV-programa. Podjetju Meglič Telekomu so sledili tudi ostali podjetniki in začeli z gradnjo sistemov (podjetja Link, Ljubljanski kabel, Sistel, Skyline itd.). V naslednjih letih je število kabelskih priključkov v Sloveniji hitro naraščalo in zgodnja devetdeseta leta pomenijo razcvet kabelskih komunikacij v Sloveniji.